Nekaj bi rada zapisala, pa ne vem točno kaj. Polna glava idej, samo ne vem katero izbrati. Danes praznujem. Oz.danes pred 28 leti, sem se rodila. Zadnja leta ponovno praznujem, vmes nisem. 15.11, 8 let nazaj je bil zame najbolj žalosten dan mojega življenja. In ravno zato imam vsak november sama sabo bitke. Ali praznovati ali ne. Ali se dneva veseliti ali ga preživeti v žalosti. Rane so še vedno sveže in čas jih še ni zacelil.

Hvala dragi za prekrasen šopek.

Pa sem pogledala na vse skupaj malo drugače. To je lahko samo še en dan za katerega sem lahko neskončno hvalžena. Diham, živim. Preživela sem še eno leto vzponov in padcev, izzivov in srečnih trenutkov. To leto je bilo verjetno najbolj naporno in najbolj magično do sedaj. Lani sem bila še noseča, letos imam najlepši naziv, mama. Hvaležna sem lahko za Zalo, hvaležna ker je to prvi rojstni dan v objemu moje nove družine. Veliko imam in za veliko sem lahko hvaležna. Lahko samo upam, da prihaja še eno leto sreče. In da bom lahko drugo leto objavila podoben zapis.

Tokret z veseljem virtualno nazdravim s tabo za še eno leto. Srečna sem in hvaležna.
Hvaležna tudi zate, ki ta zapis pravkar prebiraš. Morda si tukaj zaradi firbca, morda si zvesta bralka. Mogoče celo ena takšnih, ki me spremlja že tako dolgo, da ve zakaj ima ta dan grenak priokus. Hvala, ker si. Hvala ker bereš, všečka in mi slediš na moji poti.
Hvala za tvojo podporo, veliko mi pomeni.

Nazdravje!